Vabilo na turo K IZVIRU REKE HOTULJKE/ KOTULJŠČICE
Kdaj ? V soboto, 15. januarja 2022. Odhod na pot ob 7.30 uri z avtobusne postaje na Javorniku.
Pot/tura: Po večinoma neoznačenih poteh: Javornik – Šance – Prežki vrh – Šrotnek – Ivarčko jezero – cesta proti Poštarskemu domu do reke Hotuljke – ob njej k izviru (ime mu je CUC NEŽA). Na izhodišče se vračamo po poteh ob Hotuljki in ob Črnem potoku.
Zahtevnost: Lahka, neoznačena pot. Zimske razmere bodo terjale več naporov in zelo previdno hojo (zdrsi, padci).
Višinska razlika: Izhodišče – izvir okoli 400m.
Čas hoje: Okoli 6 ur , vrnitev v popoldanskih urah.
Oprema: Gorniška, primerna za zimske razmere (topla oblačila, gamaše, pohodne palice …), osebni dokument, prva pomoč.
Prehrana: Iz nahrbtnika, čaj bomo dobili na eni od domačij.
Prijave: Alojz Pristavnik v tednu pred turo med 18.00 in 19.00 uro. Tel. 02 82 22 839 in 040 207 002, število udeležencev do 8.
Tura je primerna tudi za družine in starejše.
Opis poti: Čeprav nam je svet pod našo Goro dobro znan in smo ga velikokrat prehodili in tudi kaj prebrali o njegovi naravni in kulturni dediščini, bomo morda tudi tokrat na naši poti videli in slišali kaj novega in manj znanega. Zadnje arheološke najdbe nakazujejo prisotnost davnih ljudstev v našem prostoru in bi naj bile iz obdobja več tisočletij pred našim štetjem. Živa so še izročila o starih Rimljanih in krutih Turkih. V vsej lepoti in bogati kulturi pa ta čudoviti svet živi v ustvarjalnosti njegovih ljudi. Vrhunci te ustvarjalnosti so v književnih delih Lovra Kuharja/Prežihovega Voranca in v delih njegovih bratov in drugih samoukov/bukovnikov ter sodobnih ustvarjalcev.
Odgovorni vodnik: Alojz Pristavnik
Najvišja priznanja PZS - poklon predanim planinskim prostovoljcem
|
Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje prejemnikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Na svečani podelitvi v Medvodah je PZS 4. decembra podelila svečane listine PZS 10 zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS 15 planincem ob življenjskih jubilejih in tri priznanja vodstva PZS za posebne dosežke. |
|
Najvišja priznanja PZS so izraz spoštovanja in skromna pozornost posameznikom za dolgoletno predano prostovoljno delo na različnih področjih planinske dejavnosti, tako v lokalnem kot širšem družbenem okolju. "Dragi prejemniki najvišjih priznanj, gradimo na temeljih, v katerih je vgrajeno obilo vašega prostovoljnega dela, mnogih smelih načrtov in uspešnih izvedb. Dosegli ste jih skupaj, v številnih uspešnih navezah, v tovariškem vzdušju, ki je pogosto preraslo v trajna prijateljstva. Današnja priznanja naj bodo zahvala za doseženo, prihajajo iz rok tistih, ki cenijo vaše delo. Smo prostovoljci, toda za svoje delo smo bogato nagrajeni - z osebnim zadovoljstvom ob dobro opravljenem delu, pa tudi z vezmi, ki so se ob tem spletle med nami," je poudaril predsednik PZS Jože Rovan. |
Prejemnik SVEČANE LISTINE PZS, najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije, za leto 2021 je:
VEČ: https://www.pzs.si/novice.php?pid=15385
Vir: PZS
Foto: M.Ogrin, 2021

Foto: M.Ogrin, 2021
POROČILO S POHODA TRDINOV VRH NA GORJANCIH
(Foto: I. Komerički, 2021)
V soboto 30. 10. 2021 smo se podali na pohod na Trdinov vrh, ki so nam ga v pomladnem času, kot je bil prvotno planiran, preprečili vladni ukrepi zoper Covid. Ob 6. uri smo se z minibusom ( od PCT vsi izpolnjen pogoj C) odpeljali preko Ljubljane in nato Novega mesta do Gabrja, ki je bilo izhodišče naše poti. Ves čas vožnje je pritiskala megla, pa vseeno smo ob lepi napovedi vremena upali, da se bo razkadila. Na izhodišču se nam je pridružil bližnji domačin, ki Vrh zelo dobro pozna, zato nas je ob vodenju seznanjal tudi z lokalno tradicijo, znamenitostmi in naravnimi vrednotami. Takoj ko smo se peš podali z izhodišča in pridobili višine dobrih 100 m, smo meglo pustili za sabo. Pozdravilo nas je jutranje sonce, ki je ovekovečilo čudovite barve jesenske narave v gozdu. Včasih smo kar obnemeli ob tako lepi igri barv dreves, ki so pa že začenjala izgubljati svoje liste. Po dobri uri hoje smo prispeli do Koče pri Gospodični, še prej pa do studenca pod njo, ki ima menda pomlajevalni učinek, zato smo vsi željni planili po izviru in se napili hladne vode. Kdo ve, če bo kaj pomagalo, ampak poskusiti pa ni greh! ? Po kavici in rahlem prigrizku smo pot nadaljevali proti vrhu. Razgledov ni bilo, saj smo ves čas, bolj kot ne, hodili po gozdu. Zabavali smo se in se smejali, tisočkrat fotografirali drevesa in barve na njih. Bilo je res lepo. Ko smo prispeli na vrh je bilo treba nemudoma poštemplat knjižice, saj Trdinov vrh spada k razširjeni poti SPP in napraviti je bilo treba tudi nekaj skupinskih fotografij.
Privoščili smo si daljši odmor in počitek na toplem soncu, medtem ko smo v dolino še vedno gledali na debelo odejo goste megle. Počasi smo se nato po drugi poti odpravili nazaj na Kočo, kjer smo si ob jutranjem postanku že naročili kosilo. Po dobri uri hoje smo tja tudi prispeli in se posedli k mizi. Prinesli so nam naročeno hrano ( joto, vampe, gobovo mineštro, divjačinski golaž, ričet, jabolčni zavitek) in vsi smo bili nadvse navdušeni nad okusi, ki smo jih zaužili. Koča pri Gospodični slovi po zelo dobri kulinariki in tokrat smo se tudi mi prepričali, da je temu res tako. Ko smo napolnili želodce in se dobro okrepčali, smo se počasi vrnili na izhodišče, kjer nas je že čakal prevoz nazaj domov. Tam smo se tudi poslovili od domačina, ki se nam je pridružil na poti.
Pohod je potekal brez zapletov ali posebnosti, družba ves čas odlično razpoložena. Vreme jasno in dokaj toplo. Udeležencev 17.
Ravne na Koroškem, 3.11.2021 Jana Potočnik